Ali ste že kdaj pomislili, po kakšnem principu deluje zavarovalnica?
Če se ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da je zavarovalnica kot institucija delovala že v antičnih časih. Ljudje so imeli vedno tendenco, da so poskrbeli za to, da so bile pomembne stvari v njihovih življenjih zavarovane. Za to so poskrbeli bodisi tako, da so privarčevali sredstva, s katerimi so nadomestili morebitno izgubo, bodisi so zaprosili za posojilo. S časom pa se je razvila zavarovalnica, ki je od velikega števila ljudi sprejemala denar, tistim redkim, ki se jim je primerila nezgoda, pa so denar izplačevali. Prva zavarovalnica je nastala na področju kmetijstva. Odkar je človek pričel kmetovati, je vsako sezono bil bitko z naravo. Kadar je bitko izgubil, ker je prišla toča, suša ali pa kakšna druga naravna katastrofa, je lahko ostal brez vsega. Zato so se že pred več stoletji ljudje organizirali tako, da so skupaj vplačevali v en fond, ki je zagotavljal denarno nadomestilu tistim, ki jim je narava odvzela pridelek. Na takšnem principu deluje zavarovalnica še danes. Osnovna logika, ki stoji v ozadju, pa je tako imenovani statistični zakon o velikih številih.
Ta preprosto povedano pravi, da ko imamo veliko število zavarovancev, se škode porazdeljujejo normalno. To pomeni, da se lahko škodne dogodke precej natančno napoveduje, predvsem pa zato vemo, da je verjetnost, da bi se vsem zavarovancem zgodila škoda, minimalna, skoraj neobstoječa. Prav zato, ker se vsem zavarovancem nikdar ne zgodi škodni dogodek, zavarovalnica ne izplača nikoli celote pobranih premij, ampak samo en manjši delež. Na takšen način zavarovalnica ustvarja dobiček in ima tudi ekonomski razlog, da deluje. Zavarovalnica je torej v tem primeru tisti subjekt, ki prevzame tveganje za svoje zavarovance, saj je nosilka škode, ki nastane v primerih, za katere je zavarovala svoje stranke. Večja kot je verjetnost, da škodni dogodek nastopi, višjo premijo bo zavarovalnica zaračunala svoji stranki.
