Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi odklanja resne probleme

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni, da obstajajo razlogi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja. Razlogi, da nastane izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi so različni, bistvo pa je v izrednih razmerah, ki ne omogočajo nadaljevanje dosedanjega delovnega razmerja. Delovno razmerje skleneta delodajalec in delojemalec, v pogodbo o zaposlitvi navedeta pravice in dolžnost.

  Izpolnjevanje pravic in dolžnosti tako delodajalca kot zaposlenega mora poleg tega potekati skladno z zakoni, kot tudi raznimi nepisanimi pravili. Tako se razna dejanja, ki se splošno razumejo kot nedopustna, ne sme izvajati, čeprav to ni nikjer navedeno. Ker se preprosto predvideva, da ji vsak razume kot nedopustna in jih temu primerno ne izvaja. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je ustvarjena zaradi raznih negativnih vplivov, ki so iz različnih razlogov neprimerni ali celo nevarni, da jih je potrebno odkloniti takoj. V tem je pomembna razlika z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pri kateri je zagotovljen odpovedni rok. Zaradi njih v tem primeru ni odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposliti je lahko podana s strani delodajalca ali zaposlenega. Najpogostejši razlogi za izredno odpoved s strani zaposlenega so : ne zagotavljanje dela, ne izplačevanje plače, nadomestila plače ter drugih denarnih obveznosti, neplačevanje prispevkov za socialno varnost, nevarno delo oziroma neustrezni varnostni pogoji na delovnem mestu, diskriminacija, nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu. Na stani delodajalca so razlogi za izredno odpoved predvsem razne kršitve obveznost, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva, da zaposleni delodajalca predhodno pisno opomni na izpolnitev obveznosti.

Poleg delodajalca mora zaposleni pisno obvestiti inšpektorat za delo. V primeru, da delodajalec po poteku treh dni na opomin ne reagira, zaposleni lahko po poteku treh delovnih dni poda odpoved. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi poleg tega predvideva, da jo zaposleni najkasneje v tridesetih dneh od ugotovitve razloga zanjo poda ter najkasneje v pol leta od nastanka razloga. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi prekinja poslovne odnose.

Več

Prevajalstvo kot služba

Potreba po visoko strokovno izobraženih prevajalkah in prevajalcih je v slovenskem in evropskem območju izjemno velika. Slovenji trenutno še en more zadostiti tovrstnim potrebam institucij Evropske unije. So pa te potrebe velike tudi v slovenskem prostoru, kjer je prevajalstvo iskano v javnem, privatnem ali v svobodnem poklicu. Sodni prevajalec je eden od del, ki ga lahko prevajalec opravlja, seveda ko uspešno opravi preizkus znanja.

Na filozofski fakulteti se lahko vpišete v program prevajanje, kjer boste po nekaj letih študija pridobili uraden naziv prevajalca. Na magistrski študij prevajanja se lahko vpiše vsak kandidat, oziroma kandidatka z diplomo med jezikovnega posredovanja, ali pa z univerzitetno diplomo iz katerekoli smeri. Opraviti pa bo potrebno še izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov.

Po končanem študiju se večina prevajalcev zaposli v zasebnem sektorju, le nekaj svojo zaposlitev dobi v javnem sektorju. Med zaposlenimi jih službo največ dobi v različnih podjetjih, nekaj jih dobi svojo službo v sklopu Evropske komisije in parlamenta, nekaj jih svojo pot nadaljuje na ministrstvih in državni upravi.

Tudi s svojo izobrazbo za najboljše opravljanje svojega dela še vedno potrebujejo pomoč. Razni leksikoni, strokovna literatura, dvojezični slovarji z različnih področij prevajanja, so vedno pri roki. Zaposleni prevajalec v nekem podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo povezano z opremo in izdelki, ki jih podjetje proizvaja. Samostojni prevajalec mora poleg svojega znanj imeti še znanje pridobivanja poslovnih partnerjev. Preden sprejme naročilo pa se mora dogovoriti za pogoje dela.

Zaposlitev, delovni izziv

Zaposlitev je delovni izziv brezposelnega ali iskalca drugega delovnega mesta. Delovni izziv je zaposlitev, ker ponuja brezposelni osebi neslutene možnosti razvoja in napredka. Seveda se mora brezposelna oseba zavedati vseh možnosti, ki so jih ponujene in na drugi strani pričakovanj delodajalcev. Zaposlitev je prava priložnost za vse, ki želijo napredovati. Poleg tega je zaposlitev zanimiva za osebe, ki ne želijo mirovati v svojih sposobnostih, ampak želijo doseči osebnostni napredek.

Razvoj in napredek, ki ga zaposlitev nudi je pričakovan ter v mnogih primerih samoumeven. Zaposlitev poteka v okolju, kjer je napredek in razvoj nekaj vsakdanjega. Zato mora brezposelna oseba zaposlitev temu primerno razumeti, ga dojemati, ter tudi izpolnjevati pričakovanja. Brezposelne osebe delo iščejo na različne načine. Velikokrat gre za klasične načine iskanja, vedno bolj pa se uveljavljajo tudi sodobni načini. Praktično gre za klasične načine na sodoben način. Nekoč smo informacije iskali na klasičen način. To pomeni, da so bile informacije podane na otipljivih medijih. Danes so informacije podane na medijih, ki so načeloma stvarne narave zgolj v naprava, ki ta medij podpirajo in omogočajo. Razlika s starimi načini je, da so take informacije predvsem dostopne v vsakem času in povsod. Odpiralni čas je vse ure in vse dni v letu, hkrati pa lahko oseba, ki išče delo do njih dostopa kjerkoli. V primeru, da ima mobilno napravo, ki prenaša informacije, je to lahko še toliko bolj dostopna.

Naprave, ki so stacionarnega značaja, imajo nekaj omejitev. Niso tako mobilne, na drugi stani jih imamo na vsakem korak. Dostop do njih največkrat ni zahteven. Izbira vseh informacij je nato prepuščena uporabniku. Izbere lahko na več različnih načinov, praktično pa na tisti način, ki mu je najbolj znan ali pa se mu zdi najbolj primeren. sodobni načini večkrat nudijo tudi množico drugih informacij. Zaposlitev je lahko izziv za lepo priložnost v prihodnosti brezposelne osebe.