Klopni meningoencefalitis

Med vsemi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je klopni meningoencefalitis gotovo med najbolj znanimi. Morda tudi zaradi nenavadnega imena, ki pa je kljub temu precej dobro poznano in ga lahko brez napak izgovorijo že otroci. Gre namreč za relativno pogosto bolezen, ki je ena večjih groženj, s katero nas ogrožajo te male živali. Gre za virus, ki brez težav preživi v klopu, ob prenosu na človeka pa začne povzročati številne težave. Med temi težavami gre gotovo izpostaviti predvsem vnetje možganske ovojnice, kar daje bolezni pravzaprav ime – klopni meningoencefalitisoznačuje prav ta znak okužbe, ne razkriva pa mnogih drugih posledic, ki sledijo temu. Treba se je torej pozanimati o tem, kakšni so simptomi okužbe in možne posledice, seveda pa je še bistveno bolj smiselno poskrbeti za dobro preventivo in pravočasno ukrepanje. Na srečo dopušča klopni meningoencefalitis učinkovito zaščito, to je cepljenje, ki preprečuje okužbo. To ne pomeni, da se lahko brez skrbi soočamo s klopi, saj cepljenja za nekatere druge bolezni ne poznamo.

Simptomi in ukrepi za klopni meningoencefalitis

Najbolje je ukrepati preventivno, že preden se soočimo s klopom in možnostjo okužbe. Cepljenja so v nekaterih primerih obvezna, to velja za poklice, ki vključujejo pogosto delo na prostem, predvsem v gozdu. Sicer pa se za klopni meningoencefalitis izvajajo cepljenja, ki so prostovoljna, a zelo priporočljiva. Takšna zaščita je učinkovita in traja več let, je pa treba izvesti različne postopke pri cepljenju – najprej se odmerijo tri doze v določenih razmakih, nato se odmerki obnavljajo na nekaj let. V primeru, da nismo cepljeni, se klopni meningoencefalitis pokaže z različnimi simptomi, ki jih je včasih težko prepoznati. Pravzaprav ostane bolezen pogosto povsem neopažena, zaznali bi jo le v krvnih preiskavah. Naposled pride do nevroloških težav, ki izdajajo vnetje možganske ovojnice. Bolj priporočljivo je zdravnika obiskati že prej, ob prvih znakih bolezni, ki pa niso vedno izraziti in spominjajo tudi na druge tegobe.

Več

Klop, neprijeten obiskovalec

Klop je neprijeten obiskovalec . Lahko bi rekli tudi nadležen, saj je klop vztrajen zaradi svoje življenjske potrebe. Življenjski pogoji zahtevajo, da se hrani s krvjo žrtve, zajedavec se lahko na ta način razvija in živi. Poleg tega je zanj zelo pomembno življenjsko okolje, vreme, temperature, vlaga ter druge lastnosti življenjskega prostora. Pri nas ima klop najboljše življenjske pogoje na območju Gorenjske in Notranjske. To so območja z gozdovi, podrastjo ter vlago. Vse našteto mu nudi odlične življenjske pogoje.

V primeru, da klop nima ustreznih pogojev lahko dokaj hitro odmre. Predvsem mu velike težave lahko povzroči pomanjkanje ustrezno vlažnega območja. Področje, kjer ima svoj najboljši prostor pa ni edin, kjer lahko postane velika težava. Zavedati se je potrebno, da smo danes bistveno bolj mobilni kot nekoč. Med svojimi aktivnostmi se klop lahko preseli na obleko ali obutev osebe v okuženih območjih, s tem ta oseba potuje na območja, ki niso na seznamu najbolj ogroženih območji, prenese nevarnost okužbe. Tako se nevarnost ne prenese zgolj na statistično manj problematična območja, ampak tudi na področja, kjer jih sploh ne pričakujemo. Če taka oseba ima svoje profesionalne ali prostočasne aktivnosti v urbanih območjih, se tja lahko prenese tudi klop. Za svoj obstoj kot rečeno potrebuje žrtev, želja po preživetju pa poskrbi, da z ubodom ne odlaša. Problematična pri tem je lastnost omrtvičenja mesta vboda.

V slini, ki se sprošča ob vbodu so snovi, ki poskrbijo, da človek trenutek vboda ne občuti. Kar je dodatna nevarnost, ob znani problematičnosti nastanka prvih znakov okužbe oziroma bolezni. Kožno spremembo bomo opazili nekaj dni do nekaj tednov po vbodu. Zato je v času sezone klopa priporočljivo bolj zavzeto pregledovanje kože in kožnih sprememb, ki so prvi znaki za odločnejše ukrepanje. Klop je zajedavec, ki si preko krvi žrtve išče in najde možnosti za preživetje in nadaljnji razvoj.

Klop, gibanje v naravi

Klop lahko človeku zdravo gibanje v naravi ogroža, če se ne zaščitimo. V Sloveniji je najpogostejši klop vrste Ixodes ricinus. Spada med pajkovce. Najbolj ugoden življenjski prostor najde v grmovju vlažnih mešanih gozdov, gozdni podrasti, v travi ter celo v domačem okolju. V domačem okolju mu ustrezajo tako zunanje kot notranje površine.

Zunanje površine so največkrat vrt, razne skladovnice drvi in podobnega materiala, kjer klop najde ustrezno zaščito. Znotraj hiše pa predvsem posod tam, kjer najde dobro skrivališče, ki mu omogoči varno bivanje, predvsem prezimovanje. Zelo primerni so predvsem prostori, kjer se nahajajo domače živali. Za bivanje ustrezni pogoji so do višine okrog šesto metrov nad morjem, najdejo pa se tudi primeri ki so sposobni preživeti še precej više. Tako ne smemo biti presenečeni, če jih najdemo na višini preko tisoč metrov nadmorske višine. Klop postane aktiven v pomladnem obdobju, ko se temperatura prsti dvigne na približno pet stopinj Celzija. največkrat je to meseca marca ali aprila, odvisno od lokacije, vremenski razmer ter drugih pogojev za začetek aktivnosti. mnogim osebam je klop spremenil življenje v tako negativnem kot pozitivnem smislu. Negativne so predvsem izkušnje z ugrizom in pripadajočimi posledicami v različnih možnih različicah. Obstajajo namreč hujše in blažje posledice ugriza. Pozitivne posledice pa so vedeti nekaj več o nevarnosti, ki jo prinaša klop. V Sloveniji je namreč na tem področju še veliko pomanjkljivosti, katerih žrtve, predvsem potencialne, se ne zavedajo nevarnosti.

Velika ogroženost velja predvsem za vse, ki se veliko gibajo v naravi in niso zaščiteni. O tem je najbolj zgovorna statistika. Osebe, ki imajo negativne izkušnje se veliko gibajo v naravi. Obratno imajo druge osebe, ki se prav tako veliko gibljejo v naravi, bistveno manj negativnih izkušenj. Razlika med temi osebami je v cepljenju, ter temu primerno različni izkušnji. Klop je mnogim osebam spremenil življenje in veselje do gibanja v naravi.

http://www.sos-klop.si/klopi