Prikaz objav z oznako bolezni. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako bolezni. Pokaži vse objave

petek, 3. junij 2016

Klop, neprijeten obiskovalec

Klop je neprijeten obiskovalec . Lahko bi rekli tudi nadležen, saj je klop vztrajen zaradi svoje življenjske potrebe. Življenjski pogoji zahtevajo, da se hrani s krvjo žrtve, zajedavec se lahko na ta način razvija in živi. Poleg tega je zanj zelo pomembno življenjsko okolje, vreme, temperature, vlaga ter druge lastnosti življenjskega prostora. Pri nas ima klop najboljše življenjske pogoje na območju Gorenjske in Notranjske. To so območja z gozdovi, podrastjo ter vlago. Vse našteto mu nudi odlične življenjske pogoje.



V primeru, da klop nima ustreznih pogojev lahko dokaj hitro odmre. Predvsem mu velike težave lahko povzroči pomanjkanje ustrezno vlažnega območja. Področje, kjer ima svoj najboljši prostor pa ni edin, kjer lahko postane velika težava. Zavedati se je potrebno, da smo danes bistveno bolj mobilni kot nekoč. Med svojimi aktivnostmi se klop lahko preseli na obleko ali obutev osebe v okuženih območjih, s tem ta oseba potuje na območja, ki niso na seznamu najbolj ogroženih območji, prenese nevarnost okužbe. Tako se nevarnost ne prenese zgolj na statistično manj problematična območja, ampak tudi na področja, kjer jih sploh ne pričakujemo. Če taka oseba ima svoje profesionalne ali prostočasne aktivnosti v urbanih območjih, se tja lahko prenese tudi klop. Za svoj obstoj kot rečeno potrebuje žrtev, želja po preživetju pa poskrbi, da z ubodom ne odlaša. Problematična pri tem je lastnost omrtvičenja mesta vboda.

V slini, ki se sprošča ob vbodu so snovi, ki poskrbijo, da človek trenutek vboda ne občuti. Kar je dodatna nevarnost, ob znani problematičnosti nastanka prvih znakov okužbe oziroma bolezni. Kožno spremembo bomo opazili nekaj dni do nekaj tednov po vbodu. Zato je v času sezone klopa priporočljivo bolj zavzeto pregledovanje kože in kožnih sprememb, ki so prvi znaki za odločnejše ukrepanje. Klop je zajedavec, ki si preko krvi žrtve išče in najde možnosti za preživetje in nadaljnji razvoj.

nedelja, 14. februar 2016

Lymska borelioza, možnost trajnih posledic

Lymska borelioza lahko povzroči trajne posledice . Gre za trajne posledice, ki v najtežjih oblikah pomeni prizadetost srca in živčevja, kasneje sklepov, okvaro vida ter nevrološke spremembe. Takšne težave lymska borelioza povzroča redkeje. Večinoma je lymska borelioza izražena preko posameznih bolezenskih znakov, ki jih ni težko prepoznati in odkriti. Bolj pogosto se lymska borelioza kaže preko glavobol, povišana telesna temperatura, splošna utrujenost, otečene bezgavke ter druge težave.



 V Sloveniji je lymska borelioza razširjena bolezen, zato velja zanjo posebna previdnost. Bolezen poteka v dveh ali več fazah. Prva faza so spremembe na koži. Spremembe so lahko od primera do primera različne. Različnost je predvsem v nastanku. V nekaterih primerih se spremembe na koži pojavijo v nekaj dneh od vboda klopa. Obstajajo pa primeri, ko se spremembe na koži pojavijo tudi po enem mesec od vboda klopa. Tipična rdečina, ki na sredini bledi in se širi, lahko tudi sama od sebe izgine. Vendar to še ne pomeni, da bolezen ni napredovala. Zato je obisk zdravnika v temu primeru enako priporočljiv, kot v primerih, ko natopijo tipični znaki. Druga faza pomeni težje posledice okužbe. V tem primeru so prizadeti organski sistemi, kot so srce, živčevje, oči, koža in mišice ter telesni organi. Odkrivanje je zaradi prepoznavnih znakov enostavno in učinkovito. Kar je zelo pozitivno za uspešno zdravljenje. To poteka preko antibiotikov.

Večinoma antibiotiki uspešno preprečijo nadaljnji razvoj bolezni. Učinkovitega cepiva trenutno ni, zato je zgodnje ukrepanje zelo pomembno. Zdravljenje v kasnejših fazah traja bistveno dlje ter je za bolnike neprijetno. Največja nevarnost za okužbe je v toplejših delih leta. Takrat ima klop najboljše pogoje za razvoj. Najmanj možnosti je obratno v hladnejših delih leta. Z otoplitvijo se možnosti večajo. Pri tem je pomembno, da se zavedamo najbolj ugodnega življenjskega prostora in ugodnih razmer za klopa. Lymska borelioza je pogosta in nevarna nalezljiva bolezen.

http://www.sos-klop.si/druge_bolezni/lymska_borelioza

ponedeljek, 14. december 2015

Herpes lahko zatremo v kali

Herpes je težava, katero naravna zdravila lahko preprečijo pred nastankom. Poleg naravnih zdravil pa lahko herpes učinkovito odpravlja tudi zdravo življenje . Zdravo življenje je beseda, ki se v ušesih lepo sliši. Malce drugače pa je, ko se zavemo, da zdravo življenje pomeni tudi žrtve. To v prvi vrsti pomeni, da si ne smemo privoščiti čisto vse, kar si srce zaželi, ampak se je potrebno škodljivim učinkom izogibati. Med drugim to pomeni tudi stvari, ki bi si jih sicer srčno želeli. Vendar se je potrebno pri tem zavedati, da odpoved prinaša tudi pozitivne lastnosti.



Primer je herpes, seveda pa to ni edina pozitivna lastnosti. Odpovedovanje stvarem, ki se zdijo na prvi pogled privlačne, je danes moto mnogih aktivnosti, katere se združijo v skupni imenovalec zdravo življenje. Težava, ki jo prinaša herpes je predvsem poslabšana podoba človeka v družbi. Posledično pa lahko trpi tudi psihično zdravje in ravnovesje. Pri težavah kot je herpes vedno bolj prodira na površje spoznanje, da je zdravo življenje najboljše zdravilo, kar jih je človek imel na voljo v vsej svoji bogati in dolgi zgodovini. Čistoča, higiena, izogibanje slabim vplivom iz okolice in številne druge pozitivne aktivnosti pomagajo pri zdravemu življenju in odpravljanju težav kot je herpes. Pri vseh teh aktivnosti se je potrebno zavedati, da naravno delovanje pozna optimalnost. Kar pomeni, da je potrebno biti previden pri učinkovinah. Učinkovin ne sme biti ne premalo, škodi pa tudi pretiravanje. Tako je čistoča lahko učinkovita tudi na naravni način.

Čeprav vemo, da številni umetni načini pomenijo večjo učinkovitost. Ni pa ta učinkovitost nujno zdrava in koristna. Pomaga pri videzu, vendar prinaša razne negativne posledice. Posredno ali neposredno, odvisno od učinkovine. Zavedati se je potrebno, da številna pomanjkanja, ki jih naravne učinkovine nudijo, lahko koristijo. Organizem se bo pomanjkanja zavedal, ter bo temu primerno sam začel ustvarjati vse kar manjka do popolnosti. Herpes lahko pred nastankom odpravimo s preventivo.

http://www.arspharmae.com/info/zdravstveni-nasveti/herpes-bomba-ki-tiho-tiktaka.html

ponedeljek, 7. julij 2014

Delo v zdravstvu je raznovrstno in obsežno

Delo v zdravstvu je raznovrstno in obsežno . Zdravnik je poklic, ki si ga ljudje najprej predstavljamo, ko slišimo besede delo v zdravstvu. Zdravnik delo v zdravstvu opravlja tako, da raziskuje in ugotavlja bolezni ter vse težave pacientov. Pacienti so se zaradi teh težav obrnili na zdravnika, od njega pričakujejo, da bo njihove po najboljših močeh odpravil. Najpogosteje izraz zdravnik v splošnem pogovoru pomeni zdravnika specialista splošne medicine, včasih pa s tem izrazom delamo drugim zdravnikom, kateri so specializirani za druga področja zdravstva. Delo v zdravstvu od vsake osebe zahteva predvsem human pristop. Od zdravnika dodatno delo v zdravstvu zahteva, da ima smisel za povezovanje velike množice informacij, je sposoben samostojnega odločanja. Dobra komunikativnost zdravnika je za delo v zdravstvu zelo pomembna lastnost in vrlina, poleg tega pa je dobrodošla še cela vrsta lastnosti kot so : prilagodljivost, potrpežljivost in vzdržljivost. Sama narava poklica od zdravnika za delo v zdravstvu zahteva izredno psihofizično stabilnost. Ogroženost pacienta, njegovo zdravje ali celo življenje zdravnika zelo izčrpajo, zato je psihofizična stabilnost potrebna za samostojno, hitro in pravilno odločanje o postopkih zdravljenja. Zdravnik svojo učno pot začne v srednji šoli. Po končani srednji šoli začne nabirati znanje na medicinski fakulteti, znanju se po končani medicinski fakulteti doda dveletna praksa v obliki pripravništva. Naštete izobraževalne dejavnosti zahtevajo tudi dodatne specializacije. Dodatne specializacije so na primer interna medicina, splošna in socialna medicina, kirurgija. Čas trajanja dodatnih specializacij je štiri leta. Ker je medicina stroka, ki dnevno napreduje, je potrebno vsa nova znanja in odkritja spoznati in se v njih usposobiti. Delo v zdravstvu zahteva od zdravnika veliko prilagodljivosti in elastičnosti, znanje tujih jezikov predvsem latinščine in angleščine, znati mora pridobivati veliko število informacij. Periodični zdravstveni pregledi so za opravljanje dela nujno potrebni. Delo v zdravstvu od zdravnika zahteva odličen vid, sluh, dobro telesno vzdržljivost in psihično trdnost.