Hrvaška, dežela sončnega Jadrana

Hrvaška je dežela sončnega Jadrana . Jadransko morje je geografsko prepoznaven, pester in zanimiv del Evrope. Predstavlja vezni člen med Sredozemljem in notranjostjo Evrope. Hrvaška zgodovina je v veliki meri prežeta prav z mnogimi trgovskimi potmi in pestrem dogajanju ob njih. Hrvaška je kot mlada evropska država naslednica teh starodavnih poti. Morje in pomorstvo sta v zgodovini odigrala pomembno vlogo, predstavljala sta način preživetja in povezovanja. Sredozemlje je našim daljnim prednikom in širši okolici prestavljalo okno v širni svet, na robu Sredozemlja pa se je hkrati zaključil svoj čas ves poznani svet. Pomorske poti so se zaključile v lukah Sredozemlja, vendar z zaključkom plovbe poti za ljudi in blago s tem še ni bilo nujno konec oziroma niso nujno prispeli na cilj. Z lukami Sredozemlja so bile povezane tudi mnoge oddaljene dežele Afrike in Azije. Na ta način so se razdalje večale, s tem pa tudi hkrati možnosti za dosego oddaljenih krajev ter njihovega vsakdanjika. Iz teh poti, trgovanja, prepletanja kulturnih dobrin in navad, so se do današnjih dni ohranile mnoge stvari našega vsakdanjika. Marsikatera stvar, ki je bila odkrita, izpopolnjena in uporabna v oddaljenih krajih na omenjenih poteh, je danes tako samoumevno kot voda in zrak. Hrvaška mesta ob morju in notranjosti so preko luk in z njimi povezanimi potmi bila na ta način povezana s sodobnim svetom od najstarejših dni. Nobeno presenečenje ni, da ima Hrvaška mnogo kulturnih znamenitosti svetovnega slovesa. Govorijo o pestrem dogajanj v minuli stoletjih. Nekatera odkritja, ki jih Hrvaška ima in jih preko marljivega dela arheologov vedno znova odkriva, so na ogled turistom na dostopnih mestih, za druga je potrebno vložiti nekaj truda. Mnoge Hrvaška zanima prav zaradi množice naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so posejana po vsem ozemlju države. Hrvaška je zanimiva dežela, na križišču poti med Sredozemljem in Srednjo Evropo ter vzhodom in zahodom.