ponedeljek, 25. april 2016

Vojnik, trško naselje

Vojnik je trško naselje ter ime občine, ki leži na vzhodu Slovenije. Nekoč so mu rekli Hojnik ali Hvojnik, ime naj bi izviralo iz hoj, ki so rasle na obronkih. Naselje se nahaja na severovzhodnem delu celjske kotline, ob prometnici, ki povezuje Celje in Slovenske Konjice. Vojnik se nahaja približno deset kilometrov stran od Celja, od Slovenskih Konjic pa je oddaljen manj kot trideset kilometrov. Prometnice so tod njega dni postavili že Rimljani, z njimi pa povezali bližnje in daljne kraje. Povezava je zelo dober opis za okoliš, ki povezuje hrup bližnje sodobne prometnice ter umirjenih okoliških obronkov.

Naselje zaznamuje reka Hudinja , ki teče skozenj, na severu Vojniški hrib na vzhodu pa Tomažev hrib. Naselje Vojnik sestavlja staro trško jedro, vključuje pa še zaselke Gmajna, Gorica, Kurjastec, Petelinjek in Pod Tomažem. V naselju, ki se razprostira na petih kvadratnih kilometrih površine živi več kot dva tisoč štiristo prebivalcev. Podoba naselja se je skozi čas spreminjala zaradi potreb, prilagajanja novejšim časom ter tudi nesreč. Požari so velikokrat spreminjali podobo naselja, zadnji veliki požar je sredi devetnajstega stoletja trški popolnoma opustošil. Med dejavnostmi imajo pomembno mesto hmeljarstvo in storitvene dejavnosti. Na območju občine Vojnik je veliko naravnih znamenitosti, kot so stoletna drevesa, zaščitene planinske rože, brzice reke Hudinje, ostanki rudnikov. Sredi Vojnika se nahaja turška ali medvedja leska iz minulega stoletja. Pri svetem Tomažu nad Vojnikom raste črn gaber častitljive starosti več kot pol tisočletja. Enako častitljivo star je Ravnakov kostanj na Lipi pri Frankolovem. Nekoliko mlajša sta Grilčev hrast in Sejkova lipa v Grabrovcu pri Vojniku.




Ob vznožju Paškega Kozjaka in na Lindeku uspeva mali in veliki encijan, avrikelj uspeva na skalovju ob reki Hudinji, na pobočju Kozjeka, Stenice in ob vznožju Paškega Kozjaka. Na pobočjih Kislice in Stenice uspevata zlato jabolko in zlati klobuk. Območje zaznamujejo tudi ostanki rudnikov svinčene in železove rude. Kulturna dediščina na območju občine je priča bogate in pestre zgodovine. Naselje zaznamujejo tri cerkve, župnijska svetega Jurija, cerkev svetega Florjana, na hribčku pa stoji cerkev Marija sedem žalosti. Najstarejša med njimi je cerkev svetega Florjana, prvič je omenjena sredi petnajstega stoletja. Nastala je na skalni vzpetini nad trgom, nad robom sklanega previsa. Ta zapira dostop s severne in zahodne strani. Z njo so se želeli ljudje priporočiti zavetniku pred požari, svetemu Florjanu. Cerkev svetega Jerneja so postavili na mestu nekdanjega svetišča, nanj spominjajo ob gradnji so najdeni rimski kamni. Starejši zapiski dajo slutiti, da je starejša cerkev tu stala že vsaj v petnajstem stoletju. Začetek gradnje današnje cerkve sega ob konec devetnajstega stoletja, posvečena je bila na prelomu stoletja. Cerkev Marije sedem žalosti naj bi bila zgrajena že ob koncu sedemnajstega stoletja, posvečena pa sedem desetletji kasneje. Gre za preprosto arhitekturo cerkve, obrnjeno proti vzhodu, z baročnim zvonikom, ki je bil prizidan na zahodni strani. Naselje Vojnik je bilo prvič omenjeno sredi dvanajstega stoletja, kot Hohenecke oziroma Hohenegg, kar je moč prevesti kot Visoki kot, v začetku štirinajstega stoletja pa kot trg.

Pol stoletja kasneje so Vojnik v posest dobili Celjski grofje, po njihovem propadu pa Habsburžani. Od začetka sedemnajstega stoletja je središče istoimenske župnije. Prič zgodovine v kulturni in sakralni dediščini je veliko. Kapela svetega Tomaža pri svetem Tomažu je nastala na temeljih stare cerkve. Zaznamujejo jo preprosta enoladijska zgradba, prizidan prizmatični zvonik, pravokotna ladja ter velika pritlična zakristija. Za gradnjo so uporabili kamen grajskih razvalin. Grad Lemberg je nastal v dvanajstem stoletju, sredi petnajstega stoletja je doživel bridko usodo, saj ga je Friderik II Celjski porušil. Ponovno je bil dograjen čez več kot stoletje. Grad ima danes markantno podobo, kateri daje pečat naravna varovanost. Ozka in oglata gradnja deluje masivno, nezgrešljivo podobo mu deje star siv okrogli stolp. Grajsko jedro zapirajo velika obokana vrata. Pod gradom se je razvijal trg, ki je slovel po usnjarstvu in domači tradicionalni obrti. Graščina s parkom Socka je sestavljena iz več samostojnih gradb, ki omejujejo veliko dvorišče. Prvi lastniki graščine so znani iz prve polovice trinajstega stoletja.

Graščino na vzhodni strani zaznamuje ozki, enonadstropni neogotski vhodni trakt, na severni strani dvonadstropni grajski kompleks, na zahodni strani dvonadstropno gospodarsko poslopje, na južni pa enostaven enonadstropni trakt. Obiskovalci lahko občudujejo tudi dva portala, klet z križnorebrastimi in banjastimi oboki, ter park klasicistične zasnove in iz druge polovice devetnajstega stoletja. Graščina Majpigel v Vinah je bila prvotno v lasti celjskih minoritov, v njej je kasneje ustvarjala slikarka Elda Piščanec. Med pomembne kulturne spomenike na območju občine Vojnik sodijo tudi graščina s parkom Frankolovo iz šestnajstega stoletja, Mihaelova kapela v Novi Cerkvi, ki slovi po baročni arhitekturni poslikavi šivanih robov, Cerkev Sv. Katarine v Lembergu, katera je sredi devetnajstega stoletja nadomestila prvotno iz srede trinajstega stoletja, cerkev svetega Jožefa Frankolovo iz osemnajstega stoletja, cerkev Gojka iz devetnajstega stoletja. Pečat naselju daje Trg Vojnik, ki je razglašen za spomenik zgodovinskega urbanizma. Videz pristne slovenske štajerske vasi iz devetnajstega stoletja daje vas Polže ali Reinhof.

Vas sestavlja več objektov, ki so združeni v pripadnost posamezni hišni številki ter na ta način ločeni od ostalih. Obstajajo stanovanjska hiša z mlinom, kozolec toplar, žaga Venecijanka in stanovanjska hiša z delavnico, sledi dvojni kozolec toplar iz leta tisoč osemsto triindvajset, nadalje hiša s predelano črno kuhinjo, kaščo s kletjo ter dvojni kozolec toplar, vas zaključuje hiša z gospodarskim poslopjem, dvojni kozolec toplar in kašča s kletjo. Utrip naselja Vojnik bogatijo kulturna in športna društva. Obiskovalcem je na voljo tudi veliko doživetji, ki jih je moč popestriti in obarvati po svojem okusu. Naštete naravne in kulturne znamenitosti si izberemo, kakor je komu všeč. Vojnik so kot idealno pribežališče pred stresom in drugimi tegobami sodobnega življenja za svojega vzeli že obiskovalci iz bližnje okolice.

Gozdna učna pot Modrijanov premaga nadmorsko višino sto petdeset metrov in velja kot razgibana ter planinsko razpoložena, saj je speljana po obstoječi planinski poti. Za pohodnike bo zanimiva tudi prijetna in razgibana več kot osem kilometrov doga Tončkova pot. Poleg razgibavanja omogoča na poljuden način približati zgodovino kraja, šege in navade domačinov, etnološko dediščino, kulturne znamenitosti, rastlinski in živalski svet. O pomenu čebel in čebelarstva obiskovalce poučujejo Učni čebelnjaki. Vojnik je prijeten kraj bivanja in odličen cilj popotnikov.

Ni komentarjev:

Objavite komentar