V bolj oddaljeni preteklosti so bili skoraj večinoma uporabljeni načini zagotavljanja energije preko drvi oziroma lesa. V pogovornem jeziku smo jim rekli štedilniki na drva. Njihova uporaba je bila smiselna zaradi obilice energenta, to je lesa, imeli pa so še dodatne prednosti. Takšen način je zagotavljala tudi ogrevanje prostora, v sodobnih inačicah ga lahko zagotavljajo še danes na sodoben način. Prednost takega načina je bila več namenskost, vendar je za sodobnega človeka takšna izvedba z več vidikov nesmiselna in potratna. Za ogrevanj prostorov se ne uporabljajo več štedilniki ampak posebne kurilne naprave, ki omogočajo bolj ekonomično izrabo energenta. Postopoma so klasični štedilniki dobili naslednike, ki so bili energijsko učinkovitejši. Na njih se je pripravljala hrana, za ogrevanje prostorov se je uporabljalo druge ogrevalne naprave. Poleg tega so bili bolj ekonomični z vidika izkoristka prostora. Stari, klasični štedilniki so zavzeli velik del kuhinje, večinoma je zraven sodil tudi zalogovnik za drva. V manjših, sodobnih stanovanjih takšne izvedbe niso bile primerne. Izbira energenta oziroma načina delovanja pa je bilo, je in bo aktualno. Od primerov do primerov so znane različne prakse, učinkovita energija pa je bila vedno prioriteta.
To je bil predvsem energent, ki je bil dostopen. Pri dostopnosti ni bila pomembna le cena energenta, ampak kakovost njegove dobave. Električna energija je s tega vidika zelo praktična, saj ne potrebuje nobenih dodatnih zalogovnikov za shranjevanje energije. Kar je značilnost nekaterih plinskih izvedb ali klasičnih izvedb na drva. Nekatere plinske izvedbe so omogočale priključek na omrežje, vendar je slednje moralo obstajati. Vendar je bilo to mogoče večinoma v večjih mestih. Štedilniki so pomemben del vsakega gospodinjstva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar