petek, 28. februar 2014

Hrvaška in znamenitosti, ki jih je zaščitil UNESCO


Hrvaška je pred kratkim vstopila v Evropsko unijo in s tem je EU pridobila članico z najlepšo obalo in izjemno razvitim poletnim turizmom. Hrvaška je relativno velika evropska država, ki meri malce manj kot 57 tisoč kvadratnih metrov, ima obalo dolgo malce manj kot 18 tisoč kilometrov in pod njeno ozemlje spada več kot 1000 naseljenih in ne naseljenih otokov.

 Hrvaška klima je precej raznolika. V notranjosti je zmerno kontinentalno podnebje, kjer so suha in vroča poletja ter mile in precej vlažne zime. Obmorski del pa ima mediteransko klimo z vročimi in suhimi poletji ter milimi in vlažnimi zimami. Največje znamenitosti, ki jih premore Hrvaška, spadajo pod zaščito UNESCA. Seznam svetovne spomeniške dediščine vsebuje Dioklecijanovo palačo v Splitu. Zadnja leta svojega življenja je namreč Dioklecijan preživel prav v Splitu, kjer je dal sezidati mogočno palačo, ki si jo lahko danes tudi ogledamo.

Videli boste mavzolej, Jupitrov hram, kolonado, romanske hiše in druga arhitekturna mojstrska dela. Hrvaška se lahko ponaša tudi z Evfrazijevo baziliko, ki se nahaja v Poreču. Bazilika je dobila obliko, ki jo lahko občudujemo danes med 13. in 15. stoletjem, stolp pa je bil dokončan šele v 16. stoletju. Občudovali boste lahko talne mozaike, razne adaptacije iz takratnega vsakdanjega življenja, arkade, absidije in druge mojstrovine. Med večje naravne znamenitosti Hrvaške spadajo tudi Plitvička jezera, ki so prav tako na seznamu svetovne dediščine, ki ga pripravlja UNESCO.

Glavna atrakcija je 16 majhnih jezer, ki so med seboj povezana s slapovi. Območje ponuja odlično izhodišče za sprehode: ogledi jam, travnikov, izvirov, ogled redkih živalskih vrst itn. Hrvaška je polna drugih naravnih in kulturnih znamenitosti. Vsekakor ne smemo pozabiti na mesto Dubrovnik, Šibenik in Trogir. In še vedno nismo izčrpali vseh lepot. Omenili smo le tiste najbolj znamenite, ki jih je zaščitil sam UNESCO in so zato toliko bolj popularne od drugih.

petek, 21. februar 2014

Lepi in zdravi nohti


Pogosto lahko slišimo, da so zdravi nohti pokazatelj splošnega telesnega zdravja. Slednji so kot nekakšna signalna točka, kajti veliko bolezenskih stanj se pokaže na poslabšanju videza nohtov. In kakšni so zdravi nohti? Sestavljeni so iz številnih slojev, ki jim pravimo keratin. Kadar noht raste, nastajajo novi sloji, pri čemer so stari sloji potisnjeni navzven. Povsem zdravi nohti so na površini gladki, njihova barva je enakomerna, na vseh delih so enako trdi oziroma prožni, nimajo nobenih madežev in se na njih ne pojavljajo bele lise ali pikice.

Vendar pa je potrebno opozoriti, da so nekatere spremembe povsem neškodljive: če se pojavijo vzdolžni grebeni ali madeži, ki so posledica udarca, to ni znak za preplah. Takšni so torej zdravi nohti in kdaj lahko sumimo, da niso zdravi? Nikakor ne moremo reči, da so zdravi nohti rumene barve. Vsaka sprememba barve je lahko signal za obolenje. Tipičen znak je tudi odstopanje in nastanek vdolbinic, ki potekajo po celotni površini nohta. Zdravi nohti nimajo jamic in na videz niso motni. Pozorni pa moramo biti tudi na vihanje nohtov ali kodranje. Da bodo zdravi nohti ostali zdravi, moramo upoštevati naslednje nasvete. Zavedati se morate, da nohti niso orodje.

Z njimi ne praskajte in pulite trdih predmetov, saj si jih boste poškodovali. Zelo pomembno je tudi to, da si jih ne grizete. Zdravi nohti lahko hitro obolijo tudi v primeru, da si grizete obnohtno kožico. Tako zlomljen noht kot ostanke obnohtne kožice odstrizite s škarjami. Da bodo zdravi nohti ostali zdravi je potrebna tudi higiena rok. Kadar si čistite dlani in roke, si dobro namilite tudi nohte. Zdrave nohte morate tudi redno striči in piliti. Pri tem si lahko pomagate, če nohte najprej zmehčate v topli vodi. Po manikuri pa si nohte tudi namažite z vlažilno kremo, lahko pa uporabite tudi olivno olje, saj utrdi lomljive nohte.
http://fidimed.si/vsi_proizvodi/lasje_in_nohti/

četrtek, 20. februar 2014

Zakaj je prevajanje tako pomembno?

Prevajanje je za človeštvo imelo velik pomen, znano je, da je najverjetneje staro toliko, kot so stari jeziki. Če pogledamo definicijo samega prevajanja, lahko rečemo, da je prevajanje prenos besednih zvez iz enega jezika, v neki drug jezik, pri čemer pa mora prevajalec, torej človek, ki se s prevajanjem ukvarja, skrbno paziti na to, da se med samim prevajanjem ne izgubi prvotni pomen besedila. Pomembno je, da prevajanje izvajajo ljudje, ki so za to posebej izobraženi, ki aktivno govorijo več jezikov in hkrati poznajo vse njegove karakteristike. Poznamo strojno in pisno prevajanje. Za strojno prevajanje je značilno, da je delo nekega računalniškega programa, torej ni delo človeka.

Res je, da je strojno prevajanje hitro, zato pa je manj natančno. Prevajanje se deli na prevajanje splošnih besedil, prevajanje strokovnih besedil in na knjižno prevajanje. Prevajalci, ki se ukvarjajo s prevajanjem tovrstnih besedil, morajo imeti ustrezno strokovno znanje. Prevajanje dialektov in narečij je eno izmed najbolj zahtevnih, saj je treba pri takšnem prevajanju paziti, da ostane ohranjeno kulturno sporočilo, njegova izvirnost in njegova posebnost. Med ene izmed najbolj zahtevnih načinov prevajanja sodijo tudi prevajanje knjig, proze in poezije, saj se takšna besedila ne smejo prevajati dobesedno, ampak mora imeti prevajalec bogat besedni zaklad, med samim prevajanjem pa mora paziti, da se med prevajanjem ne spremeni prvotni pomen besedila. Prevajalec je lahko samo nekdo, ki je izvrsten poznavalec jezika, v bistvu dveh jezikov, tistega iz katerega prevaja, in tistega, v katerega prevaja določeno besedilo.

Zelo dobro mora obvladati svoj materni jezik, ne le slovnice, predvsem je pomembno, da ima bogat besedni zaklad in sposobnost prepoznavanja in uporabe odtenkov v samem izražanju. Prevajanje nikakor ni enostavno, vsakdo, ki pozna neki tuj jezik ne more biti prevajalec, le ta mora biti strokovnjak na področju, ki ga besedilo vsebuje in ga prevaja.
http://www.prevodialkemist.si/

petek, 14. februar 2014

Kampiranje na idiličnih lokacijah

Kampiranje ob morski obali je v večini kampov možno že zelo blizu same obale. Za tiste, ki obožujejo neposreden stik z morjem in naravo, je to nekaj fantastičnega. Res pa je, da se na višku turistične sezone, tj. konec julija in začetek avgusta, ta mesta hitro zapolnijo in zasedejo. Zato je mnogo ljudi, ki se odločijo za kampiranje, razočaranih, ker morajo svojo parcelo iskati na bolj oddaljenem koncu. Če se vam je to že kdaj zgodilo ali pa preprosto ne želite tvegati, da bi se vam to zgodilo letos, potem ja najbolje, da čim prej uredite z rezervacijo. Rezervacija parcele v kampu je preprosta stvar: na spletnem mestu kampa najdite karto s parcelami in si izberite tisto, ki bi vam najbolje ustrezala.

Običajno so na razpolago spletni vmesniki za rezervacijo, če pa tega ni, potem lahko rezervacijo opravite prek elektronske pošte ali pa telefona. Videli boste, da vam poleti ne bo žal, ker se bo kampiranje odvijali na idilični lokaciji, ki ste jo izbrali sami. Pri izbiranju kraja za kampiranje morate premisliti, kakšne so vaše potrebe. Zavedati se morate, da je kampiranje, če ga dobro planirate, lahko precej bolj udobno in zabavno kot preživljanje dopusta v apartmaju ali hotelski sobi. Bazeni in plaže so prav tako vrhunske, ponudba barov in restavracij je enaka ali boljša, poleg vsega tega pa lahko tudi sami pripravljate hrano, se pod luninim sijem družite pozno v noč in se udeležujete vseh animacijskih dogodkov, ki jih po dobrih kampih nikoli ne manjka.

Kampiranje pa se lahko hitro prevesi v slabo izkušnjo, če izberete slab kamp. Tiste osnovne zahteve, kot so čisti WCji, dostopnost trgovine, prijazno osebje, možnost interneta preprosto morajo biti zagotovljene. Res pa je, da smo ljudje različno občutljivi. Nekateri kampiranje doživljajo kot divji način preživljanja dopusta in jim ni mar za takšne udobnosti, drugi pa so precej bolj občutljivi.

Resnično obiščite tale kamp: http://www.campingrovinjvrsar.com/sl/